Posts

AWON ON'KA LEDE YORUBA

AWON ON'KA LEDE YORUBA(1-20,000). 1 – Ookan 2 – Eeji 3 – Eeta 4 – Eerin 5 – Aarun 6 – Eefa 7 – Eeje 8 – Eejo 9 – Eesan 10 – Eewa 11 – Ookanla 12 – Eejila 13 – Eetala 14 – Eerinla !5 – Eedogun 16 – Eerindinlogun 17 – Eetadinlogun 18 – Eejidinlogun 19 – Ookandinlogun 20 – Ogun/Okoo 21 – Ookanlelogun 22 – Eejilelogun 23 – Eetalelogun 24 – Eerinlelogun 25 – Eedogbon 26 – Eerindinlogbon 27 – Eetadinlogbon 28 – Eejidinlogbon 29 – Ookandinlogbon 30 – Ogbon 31 – Ookanlelogbon 32 – Eejilelogbon 33 – Eetalelogbon 34 – Eerinlelogbon 35 – Aarundinlogoji 36 – Eerindinlogoji 37 – Eetadinlogoji 38 – Eejidinlogoji 39 – Ookandinlogoji 40 – Ogoji 41 – Ookanlelogoji 42 – Eejilelogoji 43 – Eetalelogoji 44 – Eerinlelogoji 45 – Aarundinlaadota 46 – Eerindinlaadota 47 – Eetadinlaadota 48 – Eejidinlaadota 49 – Ookandinlaadota 50 – Aadota 51 – Ookanlelaadota 52 – Eejilelaadota 53 – Eetalelaadota 54 – Eerinlelaadota 55 – Aarundinlogota 56 – Eerindinlo

ITAN IGBESI'AYE D.O FAGUNWA NI EDE YORUBA

ITAN IGBESI'AYE D.O FAGUNWA (1903-1963).        Daniel Olorunfemi Fagunwa je onkowe litireso no ede yoruba, won bi lodun 1903,nilu oke-igbo nipile ondo,D.O FAGUNWA losi ilewe st.luke's school,oke-igbo,ondo. osi tun losi ile eko giga st.andrew's college,oyo. o bere ise olukoni ni odun 1938.     Fagunwa si ni onkowe litireso akoko ni ede yoruba ti osi tun ma nlo imo ikoko (folk philosophy) ninu iwe re to bako..Lara awon iwe re toko ni:- Ogboju Ode Ninu Igbo Irunmale eyi toko ni odun 1938,eyi ti Ojogbon Wole Soyinka se eda re si ede geesi ni odun 1968, Eyi to pe ni (The Forest Of a Thousand Of Daemons), Igbo Olodumare 1949,Ireke Onibudo 1949,Irinkerindo Ninu Igbo Elegbeje 1954,Adiitu Olodumare 1961, D.O Fagunwa si gba ami eye (award) lodun 1955 ti won pe ni (The Margaret Wrong Prize),ti osi tun je omo egbe The British Empire ni odun 1959,fagunwa si ku lojo kesan,osu kejila odun 1963.